Ljubljana, 18. septembra 2026 – Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj RS je v vlogi Nacionalne kontaktne točke in Nosilca programa zbralo ključne deležnike na razpravi o prihodnjih usmeritvah programa Lokalni razvoj v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma 2021–2028. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju razvojnih prioritet ter opredelitvi potreb lokalnih skupnosti, ki bodo podlaga za nadaljnje oblikovanje programa in prihodnjih ukrepov podpore.
V uvodnem nagovoru je veleposlanik Kraljevine Norveške v Republiki Sloveniji Vegard Kaale poudaril pomembno vlogo lokalnih skupnosti pri oblikovanju rešitev, ki odgovarjajo na dejanske potrebe prebivalcev, povezanost lokalne demokracije, socialne vključenosti, digitalizacije in trajnostnega razvoja ter pomen sodelovanja med slovenskimi in norveškimi partnerji. Cilj programa je podpirati bolj zelene, vključujoče, trajnostne in odporne lokalne skupnosti.
Ragna Fidjestøl, direktorica Urada za finančne mehanizme (FMO), je predstavila širši okvir novega programskega obdobja, ki temelji na ciljno usmerjenih naložbah, partnerstvih in mednarodnem sodelovanju. Posebej je izpostavila krepitev socialne kohezije in odpornosti, zmanjševanje teritorialnih razlik ter vključevanje lokalnih in regionalnih skupnosti v zeleni in digitalni prehod.
Priprava programa bo v prihodnjih mesecih potekala pospešeno: koncept programa je predviden do 20. novembra 2026, programski sporazum do 20. maja 2027, izvajanje pa do 30. aprila 2031, pri čemer je cilj tudi skrajšati čas od programiranja do dejanskega izvajanja projektov.
Predstavnici Sveta Evrope sta pojasnili vlogo mednarodne partnerske organizacije, v okviru katere bo Svet Evrope programu zagotavljal strokovno podporo ter prispeval standarde in izkušnje na področju človekovih pravic, dobrega upravljanja, participacije, vključevanja in preprečevanja diskriminacije.
V ospredju razprave so bili nadaljnji koraki pri oblikovanju programa ter ključni razvojni izzivi lokalnih skupnosti, med njimi zeleni prehod, socialna vključenost in odpornost, lokalna demokracija, digitalizacija, participacija prebivalcev ter zmanjševanje teritorialnih razlik.
Elisabeth Enzinger Søhoel iz KS, ki v programu sodeluje kot programski partner iz države donatorice, je predstavila izkušnje norveških občin in primere bilateralnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi v drugih evropskih državah. Poudarila je pomen dolgoročnih partnerstev, prenosa znanja in izmenjave dobrih praks, pri čemer se uspešno vzpostavljeno sodelovanje pogosto nadaljuje tudi po zaključku financiranja.
Valgerður Björk Pálsdóttir iz Urada za finančne mehanizme (FMO) je poudarila pomen aktivnega vključevanja prebivalcev v načrtovanje razvoja lokalnih skupnosti ter predstavila islandske izkušnje s participativnim urbanističnim načrtovanjem in oživljanjem mestnih središč.
Miran Košpenda je v imenu ZMOS predstavil ključne potrebe in razvojne izzive mestnih občin ter izpostavil področja, ki bi jih bilo smiselno nasloviti v okviru prihodnjega programa. ZMOS se je ob tem aktivno vključil tudi v razpravo o nadaljnjih vsebinskih usmeritvah programa Lokalni razvoj.
V razpravo so se vključili tudi predstavniki slovenskih resornih ministrstev, s čimer so se mednarodne izkušnje neposredno povezale z nacionalnimi in lokalnimi razvojnimi izzivi.