Evropska kohezijska politika v obdobju 2021-2027 • Združenje mestnih občin Slovenije

Pregled ključnih strateških in pravnih dokumentov, ki opredeljujejo izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 in so relevantni za pripravo novih projektnih predlogov in novelacije trajnostnih urbanih strategij.

Vsebina

Programski dokumenti
Nacionalni pravni okvir
Navodila organa upravljanja
Evropska zakonodaja – sprejete uredbe
Strateški dokumenti na ravni EU
Evropski semester – poročila o državi
Strateški dokumenti na ravni RS
Strateški dokumenti na ravni mestnih občin
Drugi dokumenti

Programski dokumenti

Program evropske kohezijske politike 2021-2027

28. 9. 2022 je Vlada potrdila Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji. Program je bil 28. 10. 2022 poslan Evropski komisiji v potrditev. Dne 12. 12. 2022 je bil Program potrjen tudi s strani Evropske komisije.

Sporazum o partnerstvu 2021-2027

15. 7. 2022 je SVRK formalno predložil predlog Sporazuma o partnerstvu Evropski komisiji. Sporazum je bil potrjen 12. 9. 2022, slavnostno podpisan pa 28. 9. 2022.

Merila za izbor operacij

Odbor za spremljanje Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 je na 1. seji, ki je potekala dne 2. 3. 2023, sprejel Merila za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ki so bila nazadnje posodobljena na 2. dopisni seji februarja 2024.

Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost

Konec aprila je Vlada potrdila Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Ta sredstva sicer niso formalno del evropske kohezijske politike.

Nacionalni pravni okvir

Uredba EKP 2021-2027

Vlada je 16. 2. 2023 sprejela Uredbo o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23), ki predstavlja poglavitni nacionalni predpis za izvajanje evropske kohezijske politike.

Uredba o Odboru za spremljanje 2021-2027

Vlada je 26. 1. 2023 sprejela Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o skupnih določbah o skladih na področju evropske kohezijske politike v delu, ki ureja ustanovitev Odbora za spremljanje Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Odbor za spremljanje je Vlada imenovala 16. 2. 2023. Na spletni strani evropskasredstva.si je objavljen sklep o imenovanju odbora in gradiva njegovih sej.

Navodila organa upravljanja

Navodila in smernice

Aktualne verzije navodil organa upravljanja se spremljajo na spletni strani evropskasredstva.si.

Evropska zakonodaja – sprejete uredbe

Uredba o skupnih določbah

24. 6. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko.
Uredba določa temeljne okvirje izvajanja evropske kohezijske politike, vključno z obveznimi elementi teritorialnih strategij (TUS) in vrstami pristopov k celostnemu teritorialnemu razvoju.

Uredba o ESRR in KS

24. 6. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
Uredba med drugim določa kvoto 8 % sredstev ESRR za trajnostni razvoj mest, ki se izvaja s teritorialnimi pristopi.

Uredba o Interreg

24. 6. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje.

Uredba o Evropskem socialnem skladu+

24. 6. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013.

Uredba o Skladu za pravični prehod

24. 6. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod.

Uredba o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost

12. 2. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (t. i. RRF).

Uredba o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027

c17. 12. 2020 je bila sprejeta Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.
Uredba določa dolgoročni proračun EU v višini 1074,3 milijarde EUR. Skupaj z instrumentom za okrevanje Next Generation EU v višini 750 milijard EUR bo EU v prihodnjih letih omogočal zagotavljanje sredstev v največjem obsegu doslej, tj. 1,8 bilijona EUR.

Uredba o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije

16. 12. 2020 je bila sprejeta Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije.
Ta uredba določa pravila, potrebna za zaščito proračuna Unije v primeru kršitev načel pravne države v državah članicah.

Uredba o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje

14. 12. 2020 je bila sprejeta Uredba Sveta (EU) 2020/2094 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19.
Gre za krovno finančno uredbo za 750 milijard EUR iz t. i. Next Generation EU. Za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost bo sprejeta posebna uredba.

Uredba o React-EU

23. 12. 2020 je bila sprejeta Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU).
Gre za del sredstev mehanizma za okrevanje, ki je namenjen krepitvi izvajanja evropske kohezijske politike 2014-20 (ESRR in ESS) za ukrepe, vezane na epidemijo.

Strateški dokumenti na ravni EU

Evropski zeleni dogovor

Decembra 2019 je Evropska komisija (EK) predstavila Evropski zeleni dogovor, ki vključuje pravični prehod, podnebno nevtralnost, in druge vidike ter določa temeljne usmeritve naslednjih strategij EK.

Strategija „od vil do vilic“

Strategija “od vil do vilic”, predstavljena maja 2020, celovito obravnava izzive trajnostnih prehranskih sistemov in je povezana z Evropskim zelenim dogovorom.

Oblikovanje evropske digitalne prihodnosti

19. 2. 2020 je Evropska komisija predstavila smernice za digitalno strategijo “Oblikovanje evropske digitalne prihodnosti”.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja

Strategija je bila predstavljena maja 2020. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU.

Strategija trajnostne in pametne mobilnosti

9. 12. 2020, je Evropska komisija predstavila svojo strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, ki predvideva 90 % zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050, ki ga bo omogočil pameten, konkurenčen, varen, dostopen in cenovno ugoden prometni sistem.

Nova leipziška listina

30. 11. 2020 je bila sprejeta Nova leipziška listina, ki določa skupne evropske usmeritve trajnostnega urbanega razvoja. Listina določa, da se celostni urbani razvoj izvaja na 3 prostorskih nivojih, tj. nivoju soseske, administrativnem nivoju mesta in na funkcionalnem urbanem območju. Za uspešen trajnostni urbani razvoj so pomembne 3 dimenzije mesta: pravično, zeleno in produktivno mesto. Ključna načela, za doseganje slednjega, so:
– urbana politika za skupno dobro, zagotavljanje dostopa do javnih storitev za vse;
– povezan in celovit pristop pri razvoju mest, vključno z izvajanjem trajnostnih urbanih strategij;
– sodelovanje med različnimi deležniki, od uprave, javnosti do zasebnega sektorja;
– več nivojsko upravljanje urbanega razvoja in sodelovanje med EU, državami, regijami in lokalnimi skupnostmi;
– uporaba pristopov, ki upoštevajo lokalne značilnosti (place-based approach).

Teritorialna agenda EU 2030

Agenda, sprejeta 1. 12. 2020, poudarja, da je za uravnotežen in trajnosten razvoj Evrope treba preprečiti upad dostopnosti storitev, zmanjšati demografske in socialne razlike, spodbuditi digitalizacijo gospodarstva, upoštevati podnebne spremembe in ohraniti naravni kapital. Zato je pomembno, da je prostorska dimenzija vključena v različne politike EU. Temeljna cilja agende sta zelena in pravična Evropa, s katerima je povezanih šest prioritet:
– uravnotežen razvoj EU na osnovi njene raznolikosti;
– funkcionalne regije za povezovanje regionalnega in lokalnega razvoja, premagovanje neenakosti;
– čezmejno povezovanje;
– zdravo okolje na osnovi boljšega ekološkega preživetja ter odpornosti na podnebne spremembe mest in regij;
– krožno gospodarstvo za močno in trajnostno lokalno gospodarstvo;
– trajnostna fizična in digitalna povezanost prostora.

Novi okvir za mobilnost v mestih

Evropska komisija je decembra 2021 predstavila Novi okvir za mobilnost v mestih, ki predstavlja usmeritve in napovedi razvoja za področje trajnostne urbane mobilnosti.

Novi evropski Bauhaus

Evropska komisija je julija 2024 sprejela Naložbene smernice za NEB, ki vključujejo splošne nasvete in konkretna priporočila za načrtovanje projektov skladno z načeli NEB.

Evropski semester – poročila o državi

Poročilo o državi – Slovenija 2019, Priloga D – naložbene smernice

Poročilo o Sloveniji v okviru evropskega semestra. V Prilogi D (od strani 55 dalje) so navedene naložbene smernice, ki predstavljajo stališče EK o vsebinah, ki naj bi se financirale v okviru EKP v obdobju 2021-27.

Poročilo o državi – Slovenija 2020, Priloga D – naložbene smernice za JTF

Poročilo o Sloveniji v okviru evropskega semestra. V Prilogi D (od strani 60 dalje) so navedene naložbene smernice za sredstva Sklada za pravični prehod (JTF), ki predstavljajo stališče EK o vsebinah, ki naj bi se financirale v okviru JTF.

Strateški dokumenti na ravni RS

Strategija pametne specializacije (S5)

Čistopis S5, ki je podlaga za izvajanje številnih ukrepov EKP 21-27 iz cilja politike 1.

Strategija razvoja prometa do leta 2030

Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 je bila sprejeta leta 2015. Strategija obravnava prometni sistem celovito in zasleduje sinergije
pri doseganju ciljev prometne in prostorske politike države ter drugih politik.

Strategija razvoja Slovenije 2030

Sprejeta decembra 2017, predstavlja krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, vključuje doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN)

NEPN je bil sprejet februarja 2020. Strateški dokument določa za obdobje do leta 2030 (s pogledom do leta 2040) cilje, politike in ukrepe za pet razsežnosti energetske unije: 1. razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE)), 2. energetska učinkovitost, 3. energetska varnost, 4. notranji trg energije ter 5. raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Strateški dokumenti na ravni mestnih občin

Trajnostne urbane strategije

Trajnostne urbane strategije ostajajo teritorialna strateška podlaga za izvajanje ukrepov trajnostnega urbanega razvoja v okviru EKP 2021-2027.

Celostne prometne strategije

Občinske celostne prometne strategije (OCPS) so strateška podlaga za izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti. Do priprave novih OCPS ostajajo v veljavi strategije, sprejete v letu 2017 (43. člen Zakona o celostnem prometnem načrtovanju).

Drugi dokumenti

Priročnik s poenostavitvami za izvajanje EKP v obdobju 2021-2027

80 ukrepov za poenostavitev v kohezijski politiki 2021–2027.

Priročnik za trajnostne urbane strategije razvoja

Priročnik o trajnostnem urbanem razvoju, smernice in izkušnje za pripravo trajnostnih urbani strategij in njihovo implementacijo. V priročniku je kot primer dobre prakse predstavljeno tudi izvajanje CTN v Sloveniji oziroma sodelovanja mestnih občin in ZMOS (stran 97).

Nova urbana agenda (ZN)

Sprejeta v okviru Združenih narodov leta 2016, osredotoča se na trajnostni urbani razvoj na lokalnem nivoju.

Nekateri mejniki EKP 2021-2027

5 / 2018

Zakonodajni predlogi EK

Evropska komisija predstavi zakonodajne predloge kohezijskih uredb.

5 / 2018

2 / 2019

Naložbene smernice EK

Evropska komisija v poročilih o državi v okviru evropskega semestra vključi naložbene smernice za EKP 2021-27.

2 / 2019

8 / 2019

Naložbene potrebe RS

Usklajujejo se naložbene potrebe RS za obdobje 2021-2027.

8 / 2019

12 / 2019

Evropski zeleni dogovor

Evropska komisija predstavi Evropski zeleni dogovor.

12 / 2019

5 /2020

Dopolnjeni zakonodajni predlogi

Evropska komisija objavi dopolnjene zakonodajne predloge.

5 /2020

7 / 2020

Dogovor Evropskega sveta

Evropski svet je na večdnevnem zasedanju sklenil dogovor o večletnem finančnem okviru in Next Generation Eu.

7 / 2020

10 / 2020

Osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost

Vlada potrdi osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.

10 / 2020

12 / 2020

Kompromis o mehanizmu vladavine prava

Po vetu Madžarske in Poljske evropski voditelji dosežejo kompromis glede povezave evrop in vladavine prava.

12 / 2020

Sprejetje evropskega proračuna in uredbe za Next Generation EU

14. 12. je bila sprejeta uredba, ki določa evropski instrument za okrevanje (Next Generation EU).
17. 12. 2020 je bil potrjen večletni finančni okvir (MFF), ki je podlaga za sprejetje letnih proračunov EU in sprejetje kohezijskih uredb.

12 / 2020

2 / 2021

Sprejeta je uredba o Mehanizmu za okrevanje in odpornost

2 / 2021

6 / 2021

Sprejetje kohezijskih uredb

24. 6. 2021 so bile sprejete evropske kohezijske uredbe, ki so začele veljati s 1. 7. 2021.

6 / 2021

11 / 2021

Objavljena Izhodišča Programa in osnutek Partnerskega sporazuma

11 / 2021

3 / 2022

Objavljen je osnutek Programa 2021-2027

3 / 2022

9 / 2022

Sprejetje Sporazuma o partnerstvu

Sklenjen je Sporazum o partnerstvu med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za izvajanje EKP 2021-2027.

9 / 2022

12 / 2022

Sprejetje Programa EKP 21-27

Vlada je septembra 2022 sprejela in 28. 10. 2022 poslala Program za izvajanje EKP 21-27 v potrditev Evropski komisiji. Program je Evropska komisija potrdila 12. 12. 2022.

12 / 2022

3 / 2023

Merila za izbor operacij

Odbor za spremljanje Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 je na 1. seji, ki je potekala 2. 3. 2023, sprejel Merila za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.

3 / 2023

10 / 2023

Začetek izvajanja CTN

Oktobra 2023 je bilo objavljeno prvo povabilo v okviru mehanizma CTN.

10 / 2023

Osnovne usmeritve EKP 2021-2027

Vrednost EKP sredstev za obdobje 2021-2027 za Slovenijo je cca. 3,2 mrd €.
Zahtevana je tematska koncentracija, glede na stopnjo razvitosti kohezijske regije.
Iz 11 prednostnih osi iz obdobja 2014-2020 se je v obdobju 2021-2027 preško na 5 ciljev politik:
- pametnejša Evropa,
- bolj zelena, nizkoogljična Evropa,
- bolj povezana Evropa,
- bolj socialna Evropa,
- Evropa bližje državljanom.
Slovenija je za izvajanje EKP pripravila enoten (operativni) program za 4 sklade.
Predvidena stopnja sofinanciranja za občine je ob upoštevanju dodatnih državnih sredstev 100 % za KS, ESS in ESRR za manj razvito regijo (vzhod) ter 80 % za ESRR za bolj razvito regijo (zahod).

Urbani razvoj 2021-2027

Minimalna alokacija sredstev ESRR za trajnostni urbani razvoj je 8 %.
Ukrepi trajnostnega urbanega razvoja se izvajajo preko mehanizma CTN.
V mehanizem CTN so vključeni trije specifični cilji iz Programa EKP 21-27 (zelena infrastruktura, trajnostna mobilnost, urbana prenova).
TUS ostajajo strateška podlaga za izvajanje urbanega razvoja mestnih občin v okviru EKP.
Urbani organi oziroma ZMOS ohranja vlogo pri izbiri projektov.

Okrevanje in odpornost

V okviru evropskega instrumenta za okrevanje, t. i. Next Generation EU, bo glavnina sredstev (750 mrd EUR) porabljenih preko Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF). Del sredstev se bo namenil krepitvi kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (React-EU), za vzpostavitev Sklada za pravični prehod in še nekatere druge programe.

Države članice EU bodo sredstva RRF (za Slovenijo 1,6 mrd EUR nepovratnih in 3,6 mrd EUR povratnih sredstev) črpala na podlagi Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Sredstva RRF niso del evropske kohezijske politike.