Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) ocenjuje kot nesprejemljive načrtovane omejitve fleksibilnega normativa s strani države, ki bodo zgolj v mestnih občinah zmanjšale število prostih mest v vrtcih za 2.600 mest, kar je enakovredno 150 oddelkom ali pa vsem v vrtec vpisanim otrokom iz Nove Gorice in Novega mesta skupaj.
Novela Zakona o vrtcih predvideva omejevanje t. i. fleksibilnega normativa s pravilnikom ministrstva. Čeprav se s tem obstoječe določbe iz zakona ne briše, bo učinek omejevanja praktično enak ukinitvi, saj bo vplival na skoraj vse vrtce.
To bo imelo za predšolsko vzgojo negativne posledice, katerih SVIZ ne omenja, pri tem pa zavaja javnost, da gre za povečevanje števila otrok v vrtcih, kar ni res, pač pa gre za namero države v obratno smer – da se zmanjša število otrok v oddelkih. Za vse deležnike, razen zaposlenih, bo namreč novela pomenila povišanje stroškov. Zmanjšanje števila otrok v posameznem oddelku za dva otroka pomeni od 17 do 20 % višjo ceno programa, česar mnoge družine ne bodo zmogle. Dodatna povišanja cen bodo spodbujala sivo ekonomijo nepreverjenih ponudnikov varstev otrok.
Glede na predlog sprememb pravilnika, ki konkretizira omejevanje fleksibilnega normativa, lahko samo v mestnih občinah pričakujemo za 2.600 otrok nižje število razpoložljivih mest. To je enakovredno številu vseh v vrtec vključenih otrok iz Nove Gorice in Novega mesta skupaj. Da bi mestne občine nadomestile ta izpad, bi morale vzpostaviti 150 novih oddelkov, kar je glede na trenutne razmere na trgu dela neizvedljivo. Zlasti pa so omejitve pri investicijski sposobnosti – 150 oddelkov pomeni 30 vrtcev s petimi oddelki. Vzpostavitev enega oddelka pomeni približno 1 milijon evrov vredno investicijo, skupaj torej 150 milijonov evrov.
ZMOS ocenjuje, da bo omejitev normativa samo v mestnih občinah povzročila za 14 milijonov evrov dodatnih stroškov letno za izvajanje programa predšolske vzgoje. Strošek na ravni celotne države oziroma za vse slovenske občine bo še toliko višji. V ta znesek niso všteta plačila staršev, za katere bo povišanje mesečnega stroška okvirno do 20 %.
Delimo mnenje SVIZ-a, da so javni vrtci v Sloveniji izredno kakovostni, ravno zato si mestne občine prizadevajo za čim širšo vključenost otrok v javne vrtce, in zato so povečevale mrežo javnih vrtcev, dodajale subvencije za večjo vključenost otrok v vrtce, iz lastnih sredstev podpirale nadstandardne programe, dodatne zaposlitve, investirale v prostore vrtcev in še bi lahko naštevali. Opozoriti pa je treba na ravnotežje med standardi in stroški, ki si jih kot družba lahko privoščimo. Višji standardi in posledično stroški lahko namreč na sistemski ravni privedejo k manjšemu vpisu otrok in torej posledicam, ki so nasprotne prizadevanjem vseh deležnikov, verjamemo, da tudi sindikata.