V Celjskem domu je v četrtek, 11. junija 2026, potekal strokovni dogodek Novega evropskega Bauhausa z naslovom Polaganje temeljev: občinske projektne naloge za trajnosten in vključujoč lokalni razvoj. Dogodek, ki je potekal kot slovenski satelitski dogodek Festivala Novega evropskega Bauhausa, je v ospredje postavil vprašanje, kako lahko občine že v najzgodnejših fazah razvoja javnih projektov bolje opredelijo cilje, potrebe uporabnikov, prostorske potenciale in pričakovane učinke investicij.
Dogodek je združil predstavnike občin in ministrstev, prostorske načrtovalce, arhitekte, urbaniste ter strokovne organizacije, ki se v praksi srečujejo z razvojem kompleksnih javnih projektov. Osrednje izhodišče srečanja je bilo, da projektna naloga ni zgolj administrativni ali tehnični dokument, temveč ključno orodje za usklajevanje javnega interesa, razvojnih ciljev, prostorskih omejitev, potreb uporabnikov, strokovnih podlag in izvedbenih možnosti.
Udeležence je uvodoma pozdravil Matija Kovač, župan Mestne občine Celje, nato so sledila strokovna predavanja o vlogi projektne naloge pri kakovostnem javnem naročanju, premišljenem načrtovanju in dolgoročno vzdržnih javnih investicijah.
V prvem vsebinskem sklopu sta Monika Tominšek iz Mestne občine Celje in Alenka Korenjak iz Studia Prostorož predstavili projektno nalogo kot proces razumevanja, ne le kot dokument. Poudarili sta, da mora dobra projektna naloga odgovoriti na vprašanja kaj naročamo in zakaj ter komu je projekt namenjen. Projektna naloga je most med javnim interesom in izvedbo, saj razvojne cilje občine prevaja v konkretne prostorske, programske in upravljavske odločitve.
Predstavljen je bil pilotni proces Mestne občine Celje pri pripravi projektne naloge za prenovo Kajuhovega doma. Primer je pokazal, da projekt javne infrastrukture ni le arhitekturna prenova stavbe, temveč tudi vprašanje programa, uporabnikov, upravljanja, vsebin in dolgoročnega učinka. Prav takšni procesi kažejo, kako lahko načela Novega evropskega Bauhausa — trajnost, vključevanje in lepota — postanejo praktično orodje občin pri načrtovanju razvojnih projektov.
V nadaljevanju je Lina Martin iz interdisciplinarnega biroja stadtland Planung predstavila izkušnje Avstrije in pomen zgodnjega strateškega načrtovanja. Odprla je širše vprašanje, kako javni projekti presegajo raven posamezne stavbe in kako morajo občine pri načrtovanju upoštevati javni prostor, mobilnost, družbene potrebe, faznost izvedbe in vključevanje prebivalcev. Dobre projektne naloge tako niso le podlaga za projektiranje, temveč tudi instrument za usmerjanje celostnega urbanega razvoja.
Leon Kobetič, direktor podjetja Locus, je v predavanju Kako začeti dober projekt? Projektna naloga kot orodje za uskladitev pričakovanj poudaril, da mora kakovostna projektna naloga razčistiti temeljna vprašanja: zakaj je projekt potreben, kateri problem rešuje, komu je namenjen, kateri podatki in strokovne podlage so potrebni, kdo sprejema ključne odločitve, kaj pomeni kakovosten in izvedljiv rezultat ter kakšni so časovni, finančni in organizacijski okviri projekta. Pri zahtevnejših projektih je priprava projektne naloge zato samostojen projekt, v katerega je treba vložiti dovolj časa, znanja in usklajevanja.
Na dogodku je bilo večkrat izpostavljeno, da se pri razvoju občinskih projektov pogosto zatika prav v najzgodnejši fazi, ki je za spremembe najcenejša, a pogosto najšibkeje podprta. Slabo opredeljeni cilji, sektorsko zasnovani projekti ter prepozno vključevanje uporabnikov lahko vodijo v dražje investicije, podvajanje projektiranja, konflikte in na koncu v rešitve, ki ne odgovarjajo na dejanske potrebe prostora in ljudi.
Dogodek je odprl tudi vprašanje EU sredstev za občine v prihodnjem obdobju. Miran Košpenda iz Združenja mestnih občin Slovenije je predstavil EU sredstva za občine v prihodnjem obdobju, Marko Peterlin iz Koalicije za trajnostno prometno politiko pa je poudaril pomen projektnih nalog pri načrtovanju trajnostne mobilnosti.
Zaključni del dogodka je potekal v obliki okrogle mize Projektne naloge v slovenski praksi: od stanovanjskih sosesk do skupnostnih središč, na kateri so sodelovali Leon Kobetič, Jure Henigsman, Rok Jereb, Luka Lango in Monika Tominšek. Razprava je povezala občinsko in projektantsko perspektivo ter pokazala, da kakovostne projektne naloge postajajo eno ključnih orodij za pripravo kakovostnih javnih projektov.
Dogodek je pokazal, da dobro pripravljene projektne naloge zmanjšujejo tveganja za slabo zastavljene investicije, izboljšujejo sodelovanje med naročniki, stroko in prebivalci ter izboljšujejo pripravljenost projektov za razpise, financiranje in izvedbo. Obenem pomagajo, da javni projekti niso le tehnično izvedljivi, temveč tudi prostorsko kakovostni, družbeno vključujoči, okoljsko odgovorni in dolgoročno smiselni.
Strokovni dogodek so organizirali Mestna občina Celje, Združenje mestnih občin Slovenije, Center za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Prostorož, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ter Ministrstvo za kulturo.
