Državni zbor je 6. 10. 2025 potrdil novelo Zakona o vrtcih, ki s 1. 9. 2030 ukinja t. i. fleksibilni normativ. Uzakonjene so nekatere spremembe na področju financiranja zasebnih vrtcev.
Končno besedilo je objavljeno tukaj.
Kljub argumentiranim stališčem o nujnosti ohranitve fleksibilnega normativa 3. člen novele črta drugi odstavek 17. člena Zakona o vrtcih, ki je omogočal vključitev do dveh otrok v oddelek nad normativom glede na razmere in položaj predšolske vzgoje v občini. Sprememba bo učinkovala s 1. 9. 2030 in povzročila porast cen programov vrtcev (po oceni od 15-20 %), saj se bodo z manjšin številom vključenih otrok povečali stroški izvajanja javne službe na otroka. Petletno prehodno obdobje je dejansko kratko, saj morajo občine že danes pristopiti k investicijam v dodatne prostore in opremo javnih vrtcev, država pa bi morala okrepiti sofinanciranje teh investicij, ki niso pokrite s primerno porabo.
Ob tem 1. člen novele omejuje podeljevanje koncesij zasebnim vrtcem, če se število otrok na območju občine zmanjšuje, kar ima za posledico, da se na ravni kraja, naselja ali ožjega dela občina zmanjšuje število oddelkov v javnih vrtcih. Končna rešitev, ki nivo spremljanja postavlja na raven ožjega dela občine ali naselja, je sicer boljša kot prvotno načrtovana omejitev za nivo celotne občine, vseeno pa gre za nepotreben poseg v avtonomijo lokalne samouprave in še en izkaz dejstva, da je izvirna pristojnost občin za organiziranje predšolske vzgoje vse bolj zgolj fiktivna. Polje možnega odločanja in prilagajanja predšolske vzgoje (torej avtonomije občin, da same določajo nekatere elemente izvajanja javne službe) je namreč minimalno.
8. člen novele dopolnjuje veljavni 29. člen zakona z dvema alinejama, in sicer bo državni proračun zagotavljal sredstva vrtcem za stroške dela romskih pomočnikov in vzgojiteljev v prilagojenem programu ter za izplačila nagrad dijakom za čas praktičnega usposabljanja. Te določbe se začnejo uporabljati s 1. 9. 2027, hkrati s tem pa se bo prenehal uporabljati četrti odstavek 14. člena Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP), s katerim država krije višje stroške delovanja razvojnih oddelkov vrtcev.
Na področju financiranja zasebnih vrtcev se uvajajo spremembe, ki pa so ne glede na vroči javni diskurz relativno ohlapne in bodo še naprej omogočale podporo delovanju zasebnih vrtcev. Zasebni vrtci, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih ohranijo avtomatično financiranje iz občinskih proračunov (11. člen novele, ki spreminja 34. člen zakona). Tekom obravnave v državnem zboru pa so odločevalci sprejeli dopolnitev, da lahko tudi (obstoječi in) novi zasebni vrtci prejmejo financiranje iz občinskih proračunov, v kolikor pridobijo pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, da njihov program predstavlja “bistveno različnost vsebine in izvedbe glede na javno veljavni program”. Za obstoječe vrtce je v prehodnih določbah (18. člen novele) postavljen rok, da to pozitivno mnenje pridobijo do 31. 8. 2030 in s tem ohranijo občinsko financiranje.
Pozitivna sprememba je novi dvanajsti odstavek 34. člena, ki občini podeljuje možnost, da odloči, da zasebnega vrtca ne bo financirala, če ima občina v javnih vrtcih dovolj prostih mest za vključitev vseh otrok, ki jih starši želijo vpisati v vrtec, in če se pripravi ocena o demografskih gibanjih na njenem območju. Odločitev mora sprejeti občinski svet do aprila, velja pa za pet let od naslednjega šolskega leta dalje. ZMOS se je sicer zavzemal za preprostejši način, in sicer za uvedbo soglasja občine kot pogoja za financiranje.
V prehodnih določbah (17. in 18. člen novele) je bila šele z amandmajem, sprejetim v tretjem branju, določena možnost odločanja o financiranju tudi za obstoječe vrtce. Ti bodo do 31. 8. 2030 še naprej nespremenjeno deležni občinskega financiranja, vendar za največ toliko enot in oddelkov, kot jih imajo na dan uveljavitve novele. Občina bo lahko odločitev glede ne-financiranja zasebnega vrtca, ki bo pripravil lasten program, sprejela po 1. 9. 2030. Pri tem so izjema zasebni vrtci, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih, in zasebni vrtci z vsaj 4 oddelki – tovrstni zasebni vrtci ohranijo v vsakem primeru financiranje iz občinskih proračunov.
16. člen novele uvaja nove 46.a-46.d člene v Zakona o vrtcih na temo upravljanja podatkov. Z novimi členi se postavlja bolj jasne podlage za vodenje evidence otrok, vključenih v vrtce. Ministrstvo bo za občine vsako leto zbralo podatke o številu predšolskih otrok, ki bodo v tekočem koledarskem letu dopolnili starost pet let.
18. 9. 2025 je Državni zbor opravil drugo branje novele Zakona o vrtcih. ZMOS je glede na sprejete amandmaje na odboru pripravil dodatne predloge za spremembe členov, ki niso bili upoštevani.
Državni zbor je v drugem branju na izredni seji sprejel amandma k 11. členu novele, ki spreminja veljavni 34. člen o financiranju zasebnih vrtcev – občina bo lahko na podlagi ocene o demografskih gibanjih in če ima v javnih vrtcih dovolj prostih mest za vključitev vseh otrok odločila, da zasebnega vrtca ne bo financirala. Odločitev bo veljala za pet let, sprejel jo bo občinski svet.
Sprejeta sta bila še amandmaja na prehodni določbi (17. in 17.a člen novele), da obstoječi zasebni vrtci prejemajo sredstva iz občinskih proračunov do 31. 8. 2030.
Glede fleksibilnega normativa ni bilo sprememb, člen je zaprt. Besedilo zakona za tretjo obravnavo je objavljeno tukaj.
Tretja obravnava zakona bo potekala na 114. izredni seji Državnega zbora dne 6. 10. 2025.
Novela Zakona o vrtcih je bila dne 15. 9. 2025 obravnavana na 38. nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost in mladino v Državnem zboru. Sprejeti so bili amandmaji koalicije (objavljeni tukaj in tukaj).
Prvotni predlog novele je predvideval omejitev fleksibilnega normativa s pravilnikom ministra. Koalicija je z amandmaji, vloženimi tik pred 38. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, ureditev zaostrila. S sprejetim amandmajem je predvideno črtanje drugega odstavka 17. člena Zakona o vrtcih, tj. fleksibilnega normativa. V prehodnih določbah je kot datum začetka prepovedi uporabe fleksibilnega normativa določen 1. 9. 2030. Predsednik ZMOS Samo Turel je na seji odbora opozoril na posledice ukinjanja fleksibilnega normativa – podražitev cene programov in manj razpoložljivih mest v javnih vrtcih.
V zvezi s področjem financiranja zasebnih vrtcev je koalicija sprejela amandma, ki bo omogočal zasebnim vrtcem, da pripravijo lastni program, ki bo priznan kot bistvena različnost vsebine, s čimer bodo lahko še naprej prejemali sredstva iz občinskega proračuna. Hkrati se z amandmajem uvaja nov odstavek, ki bi občinam omogočil zavrnitev financiranja, če je na njenem območju dovolj prostih mest za vse otroke s stalnim prebivališčem v tej občini, ki so vključeni v zasebni vrtec. O zavrnitvi naj bi odločal občinski svet. ZMOS si že vrsto let prizadeva, da občine ne bi bile zgolj avtomatični plačnik storitve, saj taka ureditev ni skladna z načelom avtonomije lokalne samouprave. Kljub temu ocenjujemo, da bi bilo bolj smotrno uzakoniti predhodno soglasje občine, o kateri naj odloča občinska uprava.
Omejevanje razpisa koncesij je bilo z amandmajem nekoliko razrahljano, saj bo prepoved razpisa koncesije veljala za območje “kraja, naselja ali ožjega dela občine”, če bi se na tem območju zmanjševalo število oddelkov v javnih vrtcih.
Novela Zakona o vrtcih bo obravnavana že v četrtek, 18. 9. 2025, na izredni seji Državnega zbora. ZMOS bo pripravil nov odziv na zadnjo verzijo besedila zakona.
Vlada je 30. 5. 2025 v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Besedilo je dostopno tukaj.
Glede na vsebino novele iz javne obravnave so vključene dodatne določbe o omejevanju t. i. fleksibilnega normativa (17. čl. ZVrt), ki občinam omogoča, da občina glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti odloči, da število otrok v oddelku presega normativ za največ dva otroka v oddelku. Novela ZVrt v 3. členu uvaja podlago za omejevanje fleksibilnega normativa preko pravilnika ministra. Besedilo predloga pravilnika je objavljeno tukaj.
Fleksibilni normativ bi bil po pravilniku prepovedan, če bi njegova določitev pomenila zmanjšanje števila oddelkov v naslednjem šolskem letu. Fleksibilni normativ bi bil preko pravilnika razveljavljen oziroma ne bi učinkoval v primerih, ko je v posameznem oddelku več kot 25 % otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, ali otrok s posebnimi potrebami, če se ne zagotavlja predpisane minimalne notranje igralne površine na otroka (3 m2 za 1. starostno in 2,5 m2 za 2. starostno obdobje). Ne glede na navedeno pa se lahko fleksibilni normativ dopusti, če gre za zagotavljanje medletnega vključevanja otrok v vrtce.
Sprememba ureditve financiranja zasebnih vrtec ostaja in je ustrezna – novi zasebni vrtci bodo možni le v okviru koncesije, ki pa je občina ne sme podeliti, če se v občini število otrok in posledično število oddelkov v javnih vrtcih zmanjšuje. Koncesije se podelijo za najmanj 7 in največ 15 let. Obstoječi zasebni vrtci, ki delujejo brez koncesije, še naprej prejemajo sredstva od občin do 31. 8. 2035, glede na obseg dejavnosti na dan uveljavitve zakona. 85 % financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije je možno zgolj za vrtce, ki izvajajo program po posebnih pedagoških načelih.
Mestne in druge občine lahko mnenje v Državni zbor pošljejo do 30. 6. 2025. Mnenje ZMOS je objavljeno tukaj.
MVI je v javno obravnavo poslalo predlog novele Zakona o vrtcih.
Glede zasebnih vrtcev je v noveli določeno, da bodo lahko novi zasebni vrtci delovali le v okviru koncesij (ne bo pa možnosti delovanja novega zasebnega vrtca brez koncesije). Obstoječi zasebni vrtci ostajajo in se financirajo enako kot doslej. Koncesije bo možno podeliti tudi za zasebne vrtce, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih.
Gradivo predloga med drugimi poglavitnimi rešitvami izpostavlja:
- vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtce: občine spodbujajo vključenost romskih otrok na način, da organizirajo krajše programe (240 ur letno) za otroke, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili starost 5 let in na dan 30. aprila tekočega leta niso vključeni v vrtec ter izvajajo druge aktivnosti, ki spodbujajo, da starši vključijo predšolske otroke v vrtec,
- uvaja se možnost organiziranja krajšega programa za predšolske otroke v obsegu 240 ur za otroke, ki bodo do konca leta dopolnili starost 5 let in niso vključeni v vrtec,
- uvaja se možnost vpisa in ali izpisa iz vrtca starša brez soglasja starša, ki je povzročitelj nasilja. Vključitev otroka je za starše brezplačen,
- v letnem delovnem načrtu se določi sprememba organizacije dela v času šolskih počitnic,
- o delovanju vrtcev ob naravnih nesrečah ter v izrednih razmerah odloča minister,
- državni proračun krije tudi stroške dela za zaposlene na delovnem mestu romskega pomočnika in na delovnem mestu vzgojiteljev v prilagojenem programu, k sistemizaciji katerih je dalo soglasje ministrstvo,
- natančneje se ureja osnova za plačilo staršev otrok s posebnimi potrebami in cena vrtca za starše,
- po novem bodo starši, ki imajo vključena dva otroka, po izpisu starejšega otroka, plačilo za mlajšega otroka plačevali v višini znižanega plačila vrtca ne glede na oprostitev plačila staršev za vrtec, lahko vrtec staršem obračuna posamezne stroške za dneve, ko starši niso sporočili oz. najavili odsotnost otroka,
- dodajajo se novi izobrazbeni pogoji za predšolske otroke s posebnimi potrebami, tj. vzgojitelj za zgodnjo obravnavo ter delovna obveznost vzgojitelja za zgodnjo obravnavo,
- razširja se pravica občine do zbirke podatkov in vodenja evidence otrok.