Novela ZIMI (marec 2025)

Vlada je v zakonodajni postopek vložila predlog novele Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki spreminja veljavni 9. člen tako, da se morajo prilagoditve že obstoječih objektov v javni rabi, ki se opravijo z gradbenimi deli in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami, zagotoviti s tem, da morajo biti obstoječi objekti v javni rabi in objekti v javni rabi za rekonstrukcijo katerih se ne potrebuje gradbeno dovoljenje, za invalide prilagojeni vsaj na način, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v objektu v javni rabi in so na voljo javnosti in do teh storitev invalidi dostopajo znotraj objekta.

Objekte in zunanje ureditve je treba po predlogu prilagoditi tako, da zagotavljajo parkirna mesta za invalide, dostop do objekta, vstop, vertikalno in horizontalno komunikacijo, sanitarije, vsaj en prostor, ki s tehnologijo zagotavlja nemoteno komunikacijo za gluhe in naglušne osebe, in da zagotavljajo elemente, ki slepim in slabovidnim omogočajo varno uporabo. Prilagoditve se morajo izvesti tako, kot je to določeno v predpisih o gradnji, ki določajo pogoje za zagotavljanje univerzalne dostopnosti.

Prilagoditve objektov v javni rabi je treba po predlogu zagotoviti delno ali v celoti, razen če je to tehnično neizvedljivo, povezano z nesorazmernim bremenom ali če bi se s tem poslabšale bistvene in druge zahteve objekta. Zavezanec mora v teh primerih imeti pripravljeno oceno in jo trajno hraniti. Dodan je še odstavek glede gradnje zunanjih vertikalnih komunikacij.

Dodano pa je tudi poglavje, ki navaja inšpekcijske ukrepe in kazenske določbe v zvezi s prekrški zaradi kršitev določb o prilagoditvi objektov v javni rabi. Po nasprotovanju ZMOS v postopku javne obravnave predloga zakona, so iz 37.a člena iz izvajanja nadzora nad izvedbo prilagoditev izvzeti občinski inšpektorji. Določbe o odgovornosti odgovornih oseb samoupravne lokalne skupnosti za prekrške zaradi kršitve prilagoditve objektov v predlogu zakona ostajajo, začnejo pa se uporabljati dve leti po uveljavitvi zakona.

Mestne občine lahko pripombe na novelo posredujete na ZMOS do 15. 12. 2025.

---

Marec 2025:

Novela ZIMI uvaja podrobnejšo opredelitev obveznosti prilagoditve (obstoječih) objektov v javni rabi, določa pristojnost gradbene inšpekcije in globe za prekrške glede prilagoditev obstoječih objektov.

S 1. členom predloga zakona se v 9. členu ZIMI dopolni drugi odstavek. Določba nalaga, da se prilagoditve objektov v javni rabi opravijo z gradbenimi in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami, s tem, da morajo biti obstoječi objekti v javni rabi in objekti  v javni rabi, za rekonstrukcijo katerih se ne potrebuje gradbeno dovoljenje, za invalide prilagojeni vsaj na način, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v objektu v javni rabi in so na voljo javnosti in do teh storitev invalidi dostopajo znotraj objekta, upoštevajoč četrti odstavek 8. člena ZIMI.

To bi v praksi pomenilo, da mora biti objekt v javni rabi, ki je npr. namenjen kulturni dejavnosti, za invalide dostopen v smislu dostopa do vseh kulturnih prireditev, prav tako pa tudi do restavracije, kjer se nudijo gostinske storitve, če so le-te v sklopu objekta. Prav tako se morajo vse storitve, ki se ponujajo znotraj objekta v javni rabi dostopne invalidu v prostorih tega objekta, ne zunaj njega. Pri tem pa je potrebno upoštevati določbo četrtega odstavka 8. člena ZIMI, ki določa, da je ukrepe za odpravljanje ovir pri dostopnosti blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, treba zagotoviti, razen če javnim in zasebnim subjektom, ki ponujajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti, ne nalagajo nesorazmernega bremena. Pri presoji, ali ukrep pomeni nesorazmerno breme, se upošteva zlasti velikost in viri javnega ali zasebnega subjekta, njegova narava, ocenjeni stroški, mogoče koristi do boljšega dostopa za invalide ter zgodovinske, kulturne, umetniške in arhitekturne vrednosti premičnin oziroma nepremičnin.

Drugi odstavek 1. člena predloga zakona, to je novi četrti odstavek dosedanjega 9. člena ZIMI določa, da je potrebno sprejeti podzakonski akt, ki bo določal minimalne standarde za dostopnost že obstoječih objektov (torej ne objektov, ki se gradijo oziroma, ki se rekonstruirajo) v javni rabi za invalide. Podzakonski akt sprejme minister, ki je pristojen za področje graditve objektov. Tudi določitev standardov za objekte v javni rabi, ki se gradijo ali, ki se rekonstruirajo je v pristojnost ministra, ki je pristojen za področje graditve objektov, zato je taka rešitev edino smiselna.   

GZ-1 ne določa pristojnost gradbene inšpekcije za nadzor dostopnosti že obstoječih objektov v javni rabi, ki se ne rekonstruirajo. Zato 2. člen predloga zakona, to je novi 36.a člen ZIMI v četrtem odstavku določa pravno podlago gradbeni inšpekciji, da bo lahko opravljala nadzor nad dostopnostjo že obstoječih objektov v javni rabi, tudi, če se le ti ne bodo rekonstruirali, in sicer po preteku 15 letnega roka iz 38. člena ZIMI.

Člen kot prekršek določa ne prilagoditev že obstoječega objekta v javni rabi, ki po 12. decembru 2025, ne bo prilagojen z gradbenimi in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami, v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZIMI, ter z novim četrtim odstavkom 9. člena ZIMI. To pomeni, da morajo obstoječi objekti v javni rabi biti za invalide prilagojeni vsaj na način, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v objektu v javni rabi in so na voljo javnosti in do teh storitev invalidi lahko dostopajo znotraj objekta.

Zavezanec za plačilo globe je lastnik ali upravljavec objekta ali dela objekta v javni rabi, ki ni prilagodil objekta  (prvi odstavek novega 36.a člena). Prav tako je za prekršek odgovorna tudi odgovorna oseba lastnika ali upravljavca objekta ali dela objekta v javni rabi (drugi odstavek 36.a člena).

Globa za pravno osebo je določena v razponu od 2.500 do 40.000 eurov, za odgovorno osebo pa od 250 do 2.500 eurov. Višina globe je usklajena z globami za druge prekrške po ZIMI.

Skladno s tretjim odstavkom novega 36.a člena ZIMI inšpektor za prekršek iz prvega in drugega odstavka inšpekcijskemu zavezancu pred izrekom globe določi rok, v katerem mora inšpekcijski zavezanec prilagoditi objekt v javni rabi invalidom. Če inšpekcijski zavezanec v s strani inšpektorja določenem roku objekta v javni rabi ne prilagodi, se mu izreče globa. Peti odstavek novega 36.a člena pa določa, da v primeru, ko inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji, ki sodijo na delovno področje drugih ministrstev, so le ti dolžni gradbeno inšpekcijo nemudoma obvestiti o zaznanih kršitvah dostopnosti objektov za invalide