20. 5. 2025 je v hotelu MONS v Ljubljani potekal informativni dan z naslovom CTN v praksi: Izzivi in priložnosti večnivojskega upravljanja. Dogodek, ki je bil financiran iz projekta »Izboljšanje učinkovitosti procesov absorpcije EU sredstev v Sloveniji«, podprtega v okviru Instrumenta za tehnično podporo EU (TSI – Technical Support Instrument), je ponudil prostor za odprt dialog med mestnimi občinami in posredniškimi telesi ter organom upravljanja za izvajanje mehanizma Celostnih teritorialnih naložb.
Dogodek je bil osredotočen na izmenjavo izkušenj, izzivov in dobrih praks v okviru izvajanja Celostnih teritorialnih naložb (CTN), s ciljem krepitve partnerskega sodelovanja med mesti in državo ter iskanja skupnih rešitev za večjo učinkovitost. Uvodni nagovor je imel mag. Marko Koprivc, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki je izpostavil CTN kot zgled uspešnega mehanizma in kot dokaz, da pristop “od spodaj navzgor” deluje. Zato si bo država prizadevala za nadaljnjo krepitev uporabe teritorialnih pristopov v naslednjem programskem obdobju, saj to pomeni večje upoštevanje realnih potreb na terenu in posledično boljšo porabo EU sredstev in boljše projekte, ki prinašajo največje koristi prebivalcem. Državni sekretar je izrazil zahvalo vsem vključenim deležnikom, tako mestnim občinam, ki pripravljajo projekte, kot tudi trem posredniškim telesom (ZMOS, MNVP in MOPE) in sodelavcem na organu upravljanja (MKRR), ki s svojim delom in predanostjo, predvsem pa dobrim sodelovanjem prispevajo k uresničevanju ciljev kohezijske politike.

V nadaljevanju so bili predstavljeni ključni dosežki in rezultati CTN, tako v preteklem obdobju 2014-2020 kot v trenutni finančni perspektivi. Spomnimo, da je bila uvedba CTN kot orodja novost perspektive 2014-2020. Sistem se je vzpostavil na novo, pri čemer je Slovenija posebna v tem, da je vlogo posredniškega organa za izbor projektov prevzel ZMOS, kot skupna organizacija mestnih občin. Ta governance model se je izkazal za uspešnega in je bil priznan kot primer dobre prakse tudi na ravni EU. V obdobju 2014-2020 je bilo v okviru CTN potrjenih 91 projektov, ki so generirali 277 milijonov evrov investicij v mestih, mestne občine pa so počrpale približno 139 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev. V obdobju 2021-2027 je ZMOS že objavil 7 povabil za predložitev vlog, do 20. 5. 2025 pa mehanizem beleži že 25 potrjenih projektov, ki bodo prejeli 64 milijonov evrov sredstev (zadnje stanje potrjenih projektov lahko preverite tukaj). Med ključne dosežke CTN se lahko šteje okrepljeno sodelovanje med mestnimi občinami, gradnja zaupanja in sodelovanja med mesti in državnimi organi, boljše medsebojno razumevanje med deležniki, izboljševanje postopkov itd. Možnosti izboljšav obstajajo vedno, zato je ZMOS prijavil projekt v okviru TSI, kjer se pripravljajo priporočila za nadaljnje ukrepe v smeri večje učinkovitosti in hitrosti postopkov.
Osrednji del dogodka je predstavljala panelna razprava z naslovom Država in mesta v istem čolnu, kjer so sodelovali predstavniki ministrstev in mestnih občin. Skozi tri tematske panele – o kakovosti vlog mestnih občin, o načelu “da se ne škoduje bistveno” (DNSH) ter o pogledih upravičencev na izvajanje projektov – so razpravljavci osvetlili tako dobre kot tudi manj dobre prakse. Izmenjani so bili nasveti, kako lahko vsi deležniki pripomorejo k hitrejši izvedbi projektov, na kaj je potrebno posebej paziti, kako naj se pristopi k DNSH ipd.

Po panelih so udeleženci imeli možnost neposrednega dialoga s predstavniki ministrstev, ki so odgovarjali na konkretna vprašanja mestnih občin glede priprave in prijave projektov na drugi krog povabil CTN. Mesta so se seznanila z okvirno časovnico izvedbe povabil, s spremembami vsebinskih izhodišč za področje urbane mobilnosti, glede upravičenih stroškov ipd.
Predstavnik avstrijske agencije aed, izvajalca projekta TSI, je nato predstavil potek projekta, stanje aktivnosti in načrtovane naslednje korake v okviru projekta. Velika udeležba na dogodku je izkaz dobrega medinstitucionalnega sodelovanja, prav tako pa je pomembno krepiti tudi manj formalizirano sodelovanje med pripravljavci projektov in pregledovalci vlog.
